Kompozicija - Oskar Karel Dolenc (80 strani, format A5)

Kupili smo digitalno fotokamero, ki omogoča zapise prek tipala na spominske kartice. Kamere so lahko različnih tipov, ki tudi zelo različno omogočajo poseg v fotografijo že v kameri in posledično tudi vplivanje na kakovost in vsebino posameznega posnetka. Pri kompaktnih in hibridnih tipih kamer že v tovarni poskrbijo, da dobimo slike, ki so nam všeč, ne da bi se kaj posebej mučili z nastavitvami. Pri kamerah DSLR pa posnetki že zahtevajo dodatno obdelavo v programih za obdelavo slike, pri čemer lahko vplivamo tudi na kakovost in vsebino slike. Za vse vrste kamer in tudi fotografij pa veljajo pri zgradbi slike določena osnovna pravila kompozicije, ki so nam v oporo pri ustvarjanju takih fotografij, ki bodo imele tudi nekaj več v sebi in ne bodo samo nek trenutni dokumentarni »škljoc«, eden izmed mnogih, na katere bomo v poplavi posnetkov kmalu pozabili.


Zato moramo najprej spoznati svojo kamero, njene tehnične možnosti, se naučiti rokovanja z njo, da bomo lahko izkoristili številne nastavitve, s katerimi sodobne digitalne kamere ne skoparijo, pa v večini primerov fotoamaterji ostajajo pri samodejnih nastavitvah, edina nadaljnja opcija pa je še nastavitev P (program). Ostajajo pa neizkoriščene možnosti različnih goriščnih razdalj, s tem pa seveda tudi uporaba različnih objektivov, kreiranje z različnimi odprtinami zaslonke, kreiranje z različnimi časi osvetlitve in tudi z uporabo različne občutljivosti ISO, ki vpliva na možnost različne uporabe zgornjih elementov. In ne nazadnje ni vseeno, v kakšnem iskalu ali na zaslonu bomo uokvirjali motiv, preden pritisnemo sprožilec. Vse to in še kaj bomo uporabili za kreacijo dobre slike – fotografije, ki mora govoriti sama zase in ne potrebuje dodatne razlage.
V uvodu sem omenil, da glede kompozicije veljajo osnovna pravila. Da bi jih razumeli, moramo spoznati, kako dojemamo svet okoli sebe.


Vprašali boste, kako. O tem boste izvedeli v obeh priročnikih. Vedeti moramo, s katerimi elementi snemanja in kompozicije lahko poudarimo dogajanje na sliki tako, da bo tudi drugim povedala to, kar smo videli in doživeli. Zato s svojim izdelkom ne smemo biti prehitro zadovoljni. Spominjamo se namreč, kaj in kako smo doživljali to, kar je na sliki, tisti, ki niso bili z nami, pa ne. Zato se velikokrat zgodi, da nekdo kaže slike in navdušeno pripoveduje, gledalci pa ostanejo neprizadeti, ker tega, o čemer govori, ne vidijo.